Stara zgodba gre takole: v neki vasi je živel deček po imenu Bilki s posebnimi močmi − samo z zamahom roke je zmogel premikati stvari. To mu je bilo zelo všeč. Vse dni se je igral in premikal palice, kamne, listje; cel svet je bil njegovo igrišče.
Odraščanje
Ko je odrasel, je uvidel, da lahko svoje posebne moči uporabi za pomoč ljudem in tako se je odločil, da se bo s premikanjem stvari ukvarjal poklicno. Ljudem je pomagal kopati jarke, podirati drevesa, premikati skale. A ko je to počel dan za dnem, se je izčrpal. Ugotovil je, da bo bolje pomagati ljudem na drugačen, bolj učinkovit način.
Notranje ovire
Bilki se je ozrl okrog sebe in opazil, da ima podobne sposobnosti tudi nekaj njegovih prijateljev, zato se je odločil pogledati, kako delujejo oni. Med njimi je bila Mira. A ko je Mira premikala stvari, je videla, da se po vsaki njeni akciji svet nič kaj ne spremeni, zato je s tem odnehala. Saj je bilo itak vseeno. Še en prijatelj Lejko je imel to sposobnost, a kaj ko se je bal, da ne bi česa narobe naredil. Zato je po nekaj poskusih vse skupaj raje opustil. Pa Asnel, tudi on je znal. A se ni kaj dosti oziral na potrebe drugih, zato je premikal stvari pač kakor se mu je zahotelo. A od njegovega delovanja ni nihče (niti on sam) imel pretirane koristi. Še ena prijatejica je imela te sposobnosti, to je bila Nara. A Nara ni bila preveč vesele narave; v vsem in predvsem v vsakomur je videla slabosti. V njej je bilo veliko jeze, negodovanja in pritoževanja, zato je svoje posebne moči uporabljala predvsem za napadanje. Ker so reči letele vsepovsod, je ljudje niso marali in kakšno stvar so ji vrgli nazaj, zato je bila še bolj razdražena in nesrečna, vsi skupaj pa so bili ranjeni.
Neučinkovitost
Ko je Bilki opazoval te svoje prijatelje, je ugotovil, da gredo njihove posebne moči v prazno na podoben način kot njegove. Kakšna škoda! Od vseh se je nečesa naučil – predvsem, da želi biti drugačen. Zato se je še bolj vrgel v svoje delo in pomagal prav vsakemu, ki ga je prosil za pomoč, a kaj ko je na koncu ostal izčrpan in od njega ni bilo nobene koristi več.
Po dolgem in dobrem počitku se je odločil, da mora stvari zares spremeniti. Uvidel je, da bo veliko bolje, če bo svojo energijo ožje usmeril. Vaščani so že dolgo želeli premakniti goro, ki jim je zakrivala pogled na sonce. Bilki se je odločil, da jim bo pomagal to goro premakniti. In kako bi to lahko storil? Ko je razmišljal, je uvidel, da bo učinek največji, če bo delal prav vsak dan, po malem, a obenem ne bo delal nič drugega.
Premikati sebe … in druge
Od takrat je vsako jutro spočit odšel do gore in začel z delom. Pred očmi je imel učinek, ki ga bo njegovo delo imelo na koncu: odstranil bo goro in sonce bo posijalo na vas in osrečilo ljudi. Ko je celo leto tako delal, je ugotovil, da bo rabil pomoč. Poklical je svoje prijatelje s posebnimi močmi in jih pregovoril, naj mu pomagajo, da bodo skupaj usmerili svoje notranje moči za končni cilj. Njegova odločenost in jasnost jim je odprla oči.
Bilki je tako na koncu premaknil ljudi, ki so mu pomagali premakniti goro.
Osebna resnica
Vse zgodbe imajo v sebi kanček resnice. Ta zgodba je zgodba tebe in mene. Vsi pridemo na svet s posebnimi močmi, s katerimi (resnici na ljubo) ne znamo prav dobro ravnati. Pa naj gre za omejujoča prepričanja, ki jih prejmemo tekom odraščanja, zunanje kritike, zaradi katere se v nas prebujajo strahovi, ali pa ne prepoznamo svojega resničnega poslanstva in se predamo tokovom življenja, da nas nosijo sem in tja.
Tudi sama sem se soočala s takšnim delom, ki (mi) ni prinašalo dobrih rezultatov, prinašalo pa mi je skrbi, strahove, utrujenost in neizpolnjenost. Ko te doletijo tovrstne težave, najprej iščeš vzroke zanje v sebi; lahko te preplavljajo občutki nemoči, strahov, krivde, pasivnosti. Nato začneš iskati odgovore zunaj sebe in najdeš kupe knjig, člankov in videov na temo samopomoči. Na koncu pa te, če prej sam ne razrešiš notranjih vzvodov, ki te k temu peljejo, življenje na tak ali drugačen način prisili v soočenje s samim seboj in soočenje z močmi, ki jih vsak nosi znotraj sebe. A ne bi bilo bolje svoje notranje zaviralce odkriti in se jih rešiti, še preden te življenje ‘brcne v tazadnjo’?
Kako priti do pomembnih odgovorov in (spo)znanj?
Taka spoznanja so denimo:
- upravljanje s časom ne deluje (če pred tem ne rešiš enega od pogostih napačnih notranjih prepričanj),
- upravljati je potrebno s svojo energijo in ne s časom (čas je raztegljiv pojem, njegovo dojemanje in delovanje pa je tesno povezano z ravnijo telesne in čustvene energije),
- to-do liste so ponavadi le samomučilne ‘naprave’ (dobra dnevna to-do lista ima največ tri naloge, ki so navezane na glavni cilj življenja),
- ‘biti vedno prijazen in priden’ ni vedno dobra popotnica za življenje (in ne, to nima veze z biti dober človek),
- učinkovitost (učinek) in delavnost (delo) sta nasprotujoča si pojma.
Vsa ta in druga spoznanja sem strnila v delavnico Upravljanje sebe, upravljanje posla, saj še predobro vem, kako težko je v kopici informacij, ki nam jih servirajo mediji in splet, najti bistvo.
Bistva ni
- v ‘še večji produktivnosti’,
- v ‘še hitrejšem opravljanju nalog’,
- niti v ‘še daljši to-do listi’,
- ali v ‘še večjem izkoriščanju svojega telesa’ in bognedaj
- v ‘še manj spanca, da lahko postaneš ponosni član 5-am kluba’.
Bistvo je
- v spozna(va)nju samega sebe,
- v določanju svojega poslanstva,
- v brezmejni ljubezni do samega sebe (in ne, ni govora o sebičnosti),
- v upravljanju s seboj.
S seboj lahko upravljaš le, če dobro poznaš principe delovanja posameznika (telo/čustva/um/duh), principe družbenih sistemov (šolski/finančni/politični/strukturni), principe sveta (matere Zemlje in njenih ritmov) in delovanja sebe v takem družbenem sistemu in na planetu.