Digitalizacija

Na mlado luno, ki se je zgodila 10. julija 2021, mineva 165 let od rojstva enega največjih umov našega sveta, Nikole Tesla. Takole je povedal že leta 1926:

“Da je električno energijo mogoče brez žic ekonomično prenašati na katero koli zemeljsko razdaljo, sem nedvoumno ugotovil v številnih kvalitativnih in kvantitativnih opazovanjih, poskusih in meritvah. Ti so pokazali, da je distribucija energije iz centralne elektrarne v neomejenih količinah mogoča z izgubo, ki ne presega majhnega deleža enega odstotka pri prenosu, tudi do največje razdalje, 12.000 milj − do drugega konca sveta.”

In še:

“Ko se bo brezžična povezava lahko končno uporabljala, se bo vsa Zemlja pretvorila v ogromne možgane, kar v resnici tudi je, saj je vse realna in ritmična celota. V trenutku bomo lahko komunicirali ne glede na razdaljo. Ne samo to; s pomočjo televizije in telefonije se bomo videli in slišali tako popolno, kot da bi bili iz oči v oči, kljub vmesnim razdaljam tisočih kilometrov; in instrumenti, s katerimi bomo lahko to počeli, bodo v primerjavi z našim sedanjim telefonom neverjetno poenostavljeni. Človek ga bo lahko nosil v žepu telovnika.”

Nikola Tesla, 1926

Realnost Teslovih vizij in napovedi

Že kar dolgo živimo realnost Teslovih napovedi; nove generacije ‘prejšnjega sveta’ sploh ne poznajo, mnogo pa nas je še, ki smo preobrazbo sveta na področju digitalizacije gledali iz oči v oči in jo doživljali na lastni koži. V resnici smo deležni neverjetnega privilegija, trenutno pa so družabna omrežja tisti ‘vrh ledene gore’ digitalizacije, ki zadeva že skoraj vse ljudi sveta.

Alternative ‘starim’ socialnim omrežjem

Trenutno preizkušam novo družabno omrežje, najdeš me tukaj.

MeWe. Kako lepo ime za družabno omrežje! Gre tako ‘zame’ kot za ‘skupnost’. Obljubljajo, da tvoje vsebine ostajajo tvoje, da ni in ne bo reklam. Njihove glavne vrednote, od katerih ne odstopajo, naj bi bile: zaupanje, spoštovanje in integriteta in tole obljubljajo: vir.

• Ostaneš lastnik svojih osebnih podatkov in vsebine, ki si je ne prilaščajo.
• Nikoli ne prejmeš ciljanih oglasov tretjih oseb ali ciljno usmerjenih vsebin tretjih oseb. Poudarjajo, da je to strašljivo.
• Imaš popoln nadzor nad virom novic in vrstnim redom prikaza objav.
• S tvojimi novicami ne manipulirajo, jih ne filtrirajo ali spreminjajo vrstnega reda. To lahko storiš samo ti.
• Dovoljenja in zasebnost so tvoje pravice. Ti jih nadzoruješ.
• Nadziraš, kdo lahko dostopa do tvoje vsebine.
• Za zaščito zasebnosti lahko onemogočiš imenik.
• Tvojih osebnih podatkov ne prodajajo nikomur.
• Tvoj obraz je tvoj. Tehnologije prepoznavanja obraza ne uporabljajo.
• Imaš pravico, da svoj račun kadar koli izbrišeš in vsebino za vselej odstraniš z njihovih strežnikov.

Pa je vse to prelepo, da bi bilo resnično?

Wikipedija do Mewe-ja sicer ni tako prizanesljiva v svojem opisu in poudarja, da vsebine niso moderirane, kar je lahko privlačno za ekstremne skupine. Pa vendar; koliko je etičen Facebook? Priporočam ogled filma The Facebook Dilemma. Film razkriva, kako je Facebook prelomil svojo obljubo ‘ustvariti bolj odprt in povezan svet’. Ustvarjalci filma ugotavljajo, kako je Facebook-ovo neusmiljeno prizadevanje za rast zasenčilo več opozoril o negativnem vplivu platforme na zasebnost in demokracijo in kako je vplivalo tudi na več izgredov svetovnih razsežnosti.

Če Facebook živi od tega, da prodaja naše osebne podatke, naše osebne preference, da manipulira z našo pozornostjo in z njo trguje, Mewe obljublja, da živi od investitorjev in od prodaje plačljivih vsebin neposredno uporabnikom. Zveni lepo, če pa bo tako tudi ostalo, bo pokazala prihodnost.

Razmislek o vplivih

Ob razmišljanju o socialnih omrežjih ne želim povzročati polarizacije, ampak le spodbuditi k razmisleku o tem, kdo in kakšni smo in kako zelo smo podvrženi vplivom (kapitala). Problematična pa niso le Facebook in druga socialna omrežja, zasledujejo nas tudi iskalniki, brskalniki, podjetja, trgovine, banke … kar pa ni izključno le slabo, kot sem izvedela na odličnih predavanjih Grow Slovenia with Google. Med njimi me je še posebej navdušilo (in tudi malce prestrašilo) predavanje Uporaba umetne inteligence v marketingu. Zbiranje podatkov in njihova obdelava je danes eden najmočnejših kapitalov podjetij. Kako globoko se bo zbiranje podatkov še zajedlo v našo družbeno in osebnostno substanco, bomo videli. Zato je na drugi strani tako zelo pomembno razvijati in plemenititi tudi svoje znanje in razgledanost na digitalnem področju. Seveda ni vse slabo, a mer(ic)a previdnosti vsakega posameznika vsekakor ni odveč; še posebej ker z digitalizacijo lahko mimogrede izgubimo živi stik s samim sabo, pa tudi z drugim.

Digitalizacija nam lajša življenje, ali kako je lahko računalnik boljši od pomivalca

Sama se že dolgo navdušujem nad digitalizacijo sveta, saj nam v tako veliko segmentih lajša življenje! (V eni od prejšnjih Vizij sem denimo pisala o aplikaciji Notion, ki mi je po letih raziskovanja in preizkušanja prinesla zelo veliko zadovoljstva ob njeni uporabi.)

Z uporabo računalnika sem se prvič srečala v srednji šoli v zgonjih devetdesetih letih, ko je eden izmed profesorjev ‘žrtvoval’ nekaj ur svojega predmeta, da nas je naučil uporabe osebnega računalnika za risanje preprostega načrta s programom Autocad (takrat je to bila verjetno ena prvih različic programa, ki je že desetletja poznan za preštevilne možnosti risanja tako 2D kot 3D modelov v različnih strokah), in sicer v operacijskem okolju DOS (za tiste, ki tega niste videli od blizu: črn ekran, zelena grafika, pisanje ukazov …)

Ko sem kasneje med študijem arhitekture presedlala z ročnega risanja načrtov z rotringom na paus papir na računalniško risanje, je bil to eden vrhuncev mojega življenja. Spomnim se, kako sem si takrat rekla, da bi lažje živela brez pomivalnega stroja kot brez računalnika, tako zelo mi je olajšal delo in življenje! (Kasneje sem to za nekaj mesecev celo na lastni koži preizkusila in nisem se motila. )

Podoben življenjski vrhunec sem doživela pred leti, ko sem stala sredi trgovine z Apple napravami in prvič preizkusila iPad in Apple Pencil; doživela sem pravo razodetje in inuitivni preblisk: ‘To je zame! To je prava lepota oblike! To je orodje, skozi katerega bo lahko priteklo vse, kar še nosim v sebi!’ Na lastni koži, skozi katero so takrat tekli mravljinci, sem doživela mistiko in alkimijo novih tehnologij. (In tudi takrat se nisem motila.)

A vedno bom zagovarjala pomemben vidik odnosa človek-tehnologija: slednja je in bo (in naj bo) le podaljšek tega, kar že sicer nosimo v sebi. Naj nam pomaga amplificirati (izboljševati, nadgrajevati) to, kar nosimo znotraj sebe. Do tega pa pridemo le, če smo najprej v stiku s samim seboj; digital nas vse prevečkrat odnese ven iz tega stika in potem tavamo izgubljeni in vodeni, ne da bi se tega sploh zavedali, po imaginarno-digitalnem svetu, ki pa še kako močno posega v naše bistvo; na koncu tudi v naše telo ter v naše odnose in ne samo v naše glave. Menim, da tudi Nikola (in z njim vsi Amadeusi, Eloni, Marie, Nelsoni, Amelie …) ne bi mogli priti do neverjetnih dosežkov brez nekompromisne povezave s svojim notranjim bistvom, ki je priklopljeno na vseobsegajočo inteligenco kvantnega polja in dobiti vseh genialnih uvidov, ki so močno izboljšali naš svet. Lahko kaj dobrega zanj prispevaš tudi ti?