Oblike so prevajalke med duhovnim in materialnim svetom oz. med notranjim in zunanjim svetom. So sredstvo komunikacije. Najosnovnejše oblike najdemo v naravi. Opazovanje narave je zato najenostavnejše zdravljenje z oblikami. Vsak človek ima na voljo tudi lasten bogat notranji svet, ki mu je lahko v veliko pomoč kot njegov vodnik za vsakdanje odločitve.
Zanimivo postane, ko človek opazi svet okoli sebe. Ko ga zares zazna. Naenkrat ugotovi, da ima vsaka stvar in vsako bitje svoj smisel in inteligenco.
Sveta geometrija
To je v zadnjem času precej prepoznan pojem, tudi v slovenščini tovrstno geometrijo imenujemo ‘sveto’, čeprav bi morda bil zanjo primernejši izraz prvinska ali izvorna geometrija, saj jo sestavljajo arhetipski, osnovni, prvinski vzorci oblik.
Beseda sveto je prevedena iz angleške besede sacred, ki izhaja iz latinske besede sacrum, ta pa se je prvotno navezovala na eno izmed človeških kosti, ki jo tudi danes poznamo pod latinskim izrazom os sacrum. Gre za t.i. ‘sveto kost’ na področju medenice, križnico.
Zakaj je bila ta kost nekaj posebnega?
- Grška beseda hieron, ki je sopomenka za sacrum ima dva pomena − poleg sveto še tempelj, kost je tako predstavljala tempelj človeškega telesa, ki je čuval reproduktivne oz. kreativne organe; tam se je začenjalo življenje.
- Ker je os sacrum po človekovi smrti razpadla nazadnje, so nekdaj verjeli, da predstavlja ključ do posmrtnega življenja, saj naj bi iz nje bila mogoča obuditev človekovega telesa.
- Os sacrum se je uporabljala kot žrtveniška posoda; obstaja nekaj arheoloških dokazov, ki kažejo na uporabo te kosti kot posode za žrtvovanje v starih svetih obredih.
V slovenskem jeziku besedo sacred tako prevajamo v sveto, čeprav zanjo obstaja še ena beseda, holy, ki pa ima malce drugačen pomen. Slednja (holy) se nanaša na svetost ljudi in odnosov (in je v angleščini ne povezujejo z geometrijo), medtem ko se prva (sacred) nanaša na predmete in objekte, slovenščina pa uporablja eno besedo (sveto) za oba pojma. Ker ima za nas Slovence beseda ‘sveto’ asociacijo na religiozne pojme, sem se odločila, da pojem sacred geometry raje poimenujem kot izvorno geometrijo (kljub zanimivemu dejstvu, da izvorno geometrijo najdemo praktično v vseh religijah v njihovih simbolih in tlorisih).
Izvorno geometrijo najdemo v naravi, čeprav na prvi pogled v naravi ni nič strogo geometrično. Je pa mnogokrat geometrična njena struktura. Vsi poznamo zlati rez, ki ga najdemo v skoraj vseh živih bitjih, vključno s človekom. Pa Fibonaccijevo zaporedje, ki določa spiralo v školjkah in polžjih hišicah, pa tudi v galaksijah. Pa pravilne šestkotnike v snežinkah ali čebeljem panju. In še bi lahko naštevali. In prav vse te prvinske oblike in vzorce praviloma ljudje dojemamo kot prijetne in pravilne, saj predstavljajo zdravje in optimalno rast.
Pomen oblik
Vsak lik v geometriji ima svoje esencialne simbolne lastnosti, ki jim jih pripisujemo mi, ljudje. (Enako je z barvami. Tako na primer rdečo barvo povezujemo s strastjo, tudi jezo, pa z ljubeznijo, a tudi s smrtjo. Vse to je povezano z dojemanjem krvi, ki je rdeče barve. Podrobneje o barvah pišem v enem od člankov.)
Na podoben način dojemamo tudi osnovne (ob)like, posledično pa tudi vzorce, ki iz njih nastajajo. Krog je tako entiteta, ki predstavlja denimo cikel življenja, mehkobo, celostnost in zaključenost, a tudi nestabilnost in izmuzljivost ali celo počasnost. Lahko predstavlja vrtinec, ki te posrka vase, a te tudi izvrže. In kadar okoli sebe opazimo nekaj v obliki kroga, se nam v podzavesti zbudi arhetipski spomin na te lastnosti, ljudje pa se tudi zbiramo v krogih, kjer se počutimo varno in enakopravno.
Kadar se liki oz. oblike med seboj povezujejo in dopolnjujejo in nastajajo kompleksnejši vzorci, nosijo poleg prej omenjenih esencialnih lastnosti tudi nove kompleksnejše lastnosti celotnega vzorca. V cvetu rože lahko tako naenkrat vidimo krog, pa pet- ali šestkotnik, simetrijo, ritem, harmonijo. Če temu dodamo še barve, nastanejo vzorci, polni pomena. In takšno cvetlico lahko opazujemo na več načinov − lahko ji preštevamo cvetne liste, opazujemo rast, sestavo in strukturo rastline, lahko pa jo tudi samo občudujemo.
Zakaj nam oko obstane na lepotah narave? Ker so skladne in harmonične, to skladnost in harmoničnost pa naše oči zaznajo ter naša duša prebere, tako preprosto je to. Ponavadi nas takšno opazovanje pomirja, saj v naše nezavedno prinaša prej omenjeni skladnost in harmoničnost.
Arhetipi
Vse prvinsko in izvorno je ponavadi povezano z arhetipi.
Kaj so arhetipi? Preprosto bi lahko rekli, da so arhetipi vzorci, ki so lahko psihološki/miselni konstrukti (npr. v tipih osebnosti, horskopih, religioznih besedilih, zgodbah, pravljicah, basnih) in služijo prepoznavanju obstoječih vzorcev v nas samih. Ker je vzorec poznan, lahko s primerjanjem svoje osebne zgodbe v takem vzorcu prepoznamo tudi posledice, ki iz takih vzorcev izhajajo. Vsa ljudstva po svetu vzorce vedenja poskušajo na svoje otroke prenesti s pripovedovanjem zgodb, pa tudi odrasli nismo imuni na zgodbe in primere, iz katerih se lahko česa naučimo.
Arhetipi so vidni tudi v fizičnem svetu; kadar na primer človek opazuje naravo, kako ta raste, se obnavlja, kako nastaja, v teh vzorcih najde veliko podobnosti s samim seboj in lahko prav tako na podlagi opazovanja narave sklepa o posledicah ali načrtuje svoje ravnanje.
Zato je biti v naravi tako zdravilno; na nas opazovanje narave in pristno bivanje v njej deluje na zavedni ravni, če o njej razmišljamo, a tudi na nezavedni, če se naravi enostavno prepustimo v (ob)čutenju, gledanju, vonjanju … Saj smo del narave in tako močno in arhetipsko povezani z njo.
Fraktali
Prav posebno mesto v izvorni geometriji imajo tudi fraktali. Fraktali so objekti, ki so del večje celote in so tej celoti v vseh podrobnostih enaki. Primer fraktala v naravi je npr. brokoli, kjer je najmanjša cvetka po obliki in lastnostih enaka celotni glavi brokolija.
Ruska klinična psiholginja Tanzilija Polujahtova znanost o fraktalih prelila v znanstveno dokazljivo art metodo fraktalne risbe, ki je prenos fraktalov človekove duševnosti na papir, kjer se za risanje uporabljajo črno pisalo in barvni svinčniki, risba pa nam poda tako rekoč sliko duše in njenega stanja v določenem prostoru in času. Iz nje se da razbrati človekove lastnosti, travme, talente, potenciale, z nadaljnjim risanjem korekcijskih fraktalnih risb pa se da stanje popraviti, izboljšati, zdraviti. Zanimivost te metode je, da se riše z zaprtimi očmi.
Na kakšne načine lahko uporabljaš oblike za svojo rast, zdravje in moč?
- Lahko jih aktivno gledaš, iščeš z očmi v svetu okoli sebe, zaznavaš bitje svojega srca skozi svoje oči, opazuješ ritem in harmonijo v naravi …
- Lahko si jih vizualno predstavljaš, z zaprtimi očmi, lahko jih rišeš s prsti in čutiš preko dotika.
- Lahko jih ustvarjaš s plesom s celim telesom ali izvajaš zavestno vadbo (joga, pilates …).
- Lahko uporabljaš dlani in prste za izvajanje muder.
- Iz različnih predmetov lahko ustvarjaš mandale ali labirinte in se po njih premikaš.
- Lahko rišeš (z zaprtimi ali odprtimi očmi; risanje skozi meditacijo tako, da opazuješ kakšen vsakdanji predmet in ga počasi in s čim več detajli narišeš; risanje po spominu, risanje abstraktnih oblik, risanje fraktalne risbe, mandal …).
- Uporabljaš karte z različnimi motivi, jih razbiraš in z njihovo pomočjo bereš svojo intuicijo.
- Meditiraš o oblikah in barvah ter vzorcih. Ena takšna meditacija bo kmalu na voljo tudi tukaj. (Če želiš obvestilo in druge informacije, se prijavi na novičke na dnu strani.)