Predlani ta čas sem intenzivno pripravljala na odhod v Kanado. Tam sem se med drugim srečala s staroselsko kulturo naroda Ojibwe, enega izmed petih še živečih staroselskih narodov, ki živijo na t.i. Svetu želvjega hrbta. Ostali štirje narodi so Blackfoot, Cree, Mohawk in Mi’kmaq. V svojem ustnem izročilu oz. nauku vsi govorijo o t.i. Medicine Wheel-u, simbolnem na štiri dele razdeljenem krogu življenja. Obstaja veliko različic, a vse izhajajo iz iste osnove.
Medicinsko kolo, krog življenja
Štiri smeri Medicinskega kolesa simbolizirajo marsikaj, na primer: potrebo po ravnovesju v svetu in ravnovesju, za katerega si moramo prizadevati vsak dan vsak znotraj sebe samega. Simbolika števila štiri nam lahko govori o veliko principih življenja, v medicinskem krogu ameriških in kanadskih staroselcev pa je v osnovi razdeljen na štiri smeri neba, beremo pa ga v smeri urnega kazalca, začenši na vzhodu ki ga danes predstavljam tudi zato ker predstavlja pomlad in nove začetke.
Vzhod − WAABINONG
Predstavlja pomlad in pomlad predstavlja življenje in njegov začetek. To je točka, kjer začnemo svojo pot kot ljudje, ki prihajamo iz duhovnega v fizični svet. Simbol začetka je mati, ki je tista, ki prinaša življenje.
Po Ojibwe izročilu smo kot duša rojeni iz Kreatorja, ki nas pošlje na to fizično pot po naši prošnji. Kreator nam to prošnjo odobri s štirimi darili: prvo darilo je, da si lahko izberemo mamo in očeta, drugo darilo je ravnovesje znotraj nas samih, tretje darilo je, da si izberemo kako in kje se bomo rodili in četrto, kako bomo umrli. Ko se mama in oče na duhovnem nivoju strinjata s tem, da nas sprejmeta v svojo družino, ju Kreator združi in nastanemo fizičen plod v maminem trebuhu, ki nas potem skrbno varuje 9 mesecev in nato porodi v svet. Simbol rojstva je ‘pok vode’ (izliv plodovne vode) in porod se lahko začne. Tako se začne naše potovanje in s prvim vdihom prejmemo vase duha Kreatorja. Ta duh nas potem motivira za našo pot skozi življenje in vse in tako postanemo fizična manifestacija v krogu življenja.
Vode življenja
Moja pot na delo, kadar grem peš ali s kolesom, gre ob potoku. Rada opazujem ta potok; zelo raznoliko se vede skozi leto. Pozimi pomrzne, včasih je njegov tok počasnejši, zpet drugič hitrejši. In zdaj, spomladi, je bolj poln, ob njegovih bregovih je vse zeleno in bujno. Včeraj sem se na tej poti zavedela zanimive analogije; vse reke, potoki in druge vode so kot žile matere Zemlje, po katerih se pretaka dragocena življenjska tekočina. Vode so plodna kri naše zemlje. In po ‘naključju’ sem ob raziskavi za današnje razmišljanje naletela na popolnoma enak princip, ki ga učijo tudi staroselska ljudstva.
Spomladi rahlo stopaj po materi Zemlji, kajti noseča je.
Viri slik