Barve na človeka učinkujejo na (vsaj) tri načine: biološko, sociološko in fizikalno. V tem zapisu bomo pogledali, kako se to zgodi.

Biološki vpliv barv

V likovnem svetu velja, da imajo barve pomen, ki pritiče le njim. Večina teorij razlaga, da gre za vpliv, ki sloni na človekovem biološkem dojemanju barv. To pomeni, da barvo in njen vpliv ljudje dojemamo tako, kot se nam kaže v naravi.

Modra barva

Na primer: v naravi vsakodnevno vidimo veliko modre barve na nebu, tudi v morju in vodi. Kadar človek gleda v nebo, pomeni, da je sproščen, ima čas in da razmišlja. Zato na elementarni ravni sinje modro barvo dojemamo na tak način; nas pomirja, pelje v globine in razmislek, morda kontemplacijo.

Na podoben način deluje zelena.

Še posebej svetlejši odtenki zelene človeku naznanjajo novo rast, polnost življenja, zato jo tudi dojemamo tako. Ko jo opazujemo, na nas deluje poživljajoče, sveže. Temnejši odtenki zelene so nam v naravi na voljo ob pogledu v gozd, ki predstavlja varnost, skrivališče. Zelo žive in pisane barve nam sporočajo dvoje: lahko gre za veselje, lepo toplo vreme, ki nakazujeta dobro počutje in poživljenjost. Kadar pa so barve v velikih kontrastih, lahko sporočajo tudi nevarnost, strupenost.

Rdeča barva v naravi vedno pomeni nekaj posebnega, dramatičnega.

Ponavadi gre za tekočo kri, ki je prisotna ob ranah, žrtvovanju, porodih, prvem spolnem odnosu, ob smrti. Zato je ta barva za človeka dramatična v vseh pogledih. Lahko nas spominja na začetek življenja, ljubezen, strast, pa tudi na rane, trpljenje in smrt.

Redke barve v naravi

Vijolične, zlate in sploh kovinskih barv je v naravi malo, zato te barve delujejo dragoceno, skrivnostno.

Naravne barve in barve narave

Rjava barva je barva zemlje, kar človeka biološko spominja na rast, čakanje, plodnost, toploto, mehkobo pa tudi na umazanost, težo. S sivo barvo je podobno, le da je v njej več trdote, stabilnosti, pa tudi hladnosti.

Sociološki vpliv barv

Biološki vpliv barv na človeka je precej primaren, na njem pa sloni sociološki vpliv barv. Ta se je razvil skozi tisočletja dojemanja in uporabljanja barv v človekovem vsakdanjem bivanju. Kakor se je spreminjal način življenja, ki se je iz jamskega spremenil v danes v velikem delu sveta v visoko tehnološkega, se je spreminjala tudi uporaba barv.

Danes je svet veliko bolj pisan kot je bil v času človeka iz pradavnine.

Sprva smo barve le pridobivali iz narave, danes barve proizvajamo. Proizvodnja barv se dotika marsikaterega področja čovekovega delovanja:

  • kozmetike,
  • gradbene industrije,
  • tiska,
  • tekstila,
  • hrane,
  • avtomobilov,
  • digitalnega komuniciranja,
  • igrač …

Skratka, ves naš svet je odet v barve, na izbor katerih vplivamo mi, a tudi one vplivajo na nas.

Sociološki vpliv barv na človeka se bistveno ne razlikuje v različnih delih sveta, čeprav nekaj razlik vendarle obstaja. Kulture, ki temeljijo na bolj duhovnih temeljih (npr. Indija, Azija in nekatere avtohtone kulture), dajo velik poudarek na uporabo (predvsem živih) barv, medtem ko je zahodnejši svet, temelječ na grškem izvoru, pa tudi nekatere z zemljo povezane staroselske kutlure, nagnjen k bolj umirjenim barvnim tonom. Izrazit primer uporabe barv je že omenjena Indija, ki barve celo praznuje. Pri bolj duhovno temelječih kulturah se barve navezujejo na duhovni notranji svet človeka in imajo tud itakšen pomen (npr. čakre). Čakre so zanimive zato, ker se navezujejo na fizikalni pomen barv, ki ga opisujem v nadaljevanju. Zelo žive barve so zgodovinsko prisotne tudi v skandinavskih deželah ter ob malenkost manj ob mediteranu.

S sociološkega vidika je dobro omeniti še, da so barve kot človeški arhetipi in delujejo na enak način; v sebi nosijo tako pozitivno kot negativno konotacijo.

Tako je lahko na primer modra barva v sinjem odtenku pomirjujoča in navdihujoča, v zelo temnem pa ogrožajoča (globoko razbukano morje, plesen, modrikasta koža − bolezen, tudi smrt).

Fizikalni vpliv barv

Zakonitosti svetlobe so zakonitosti barve

Znanost se je že precej spoznala z zakonitostmi svetlobe in posledično z zakonitostmi barv. Barve kot take v resnici brez nas ljudi (ali drugih živih bitij, ki barve dojemajo drugače kot ljudje), sploh ne bi obstajale. Preprosto povedano barva ‘nastane’, ko naše oko opazuje neko površino in se od nje odbije spekter svetlobe, ki je naše oko ne zazna. Kar ostane, naši možgani sprocesirajo in nam v dojemanju sveta ustvarijo sliko oz. barvo. Gre torej za številčno določene frekvence, ki smo jih sposobni dojeti, sprocesirati. Zvok deluje na podoben način. Torej ima vsaka barva svojo frekvenco oz. vibracijo.

Na kvantnem nivoju je vse le vibracija, tudi naše telo.

Kvantna medicina je dognala, da ima vsak organ v našem telesu svojo vibracijo, ob bolezni se ta vibracija spremeni. Takrat človek podzavestno teži k iskanju rešitev za žarišče bolezni; tudi preko vibracije barv (a tudi zvokov, okusov …) Na subtilnejši ravni se enako dogaja tudi ob manj drastičnih stanjih našega telesa. Zato nam kdaj kakšne barve ustrezajo in včasih ne. Barve tako na nas ne delujejo le biološko in sociološko, kot smo opisovali zgoraj, ampak tudi fizikalno preko vibracije. Preko naših oči, ki neko barvo dojemajo, se skozi telo zgodi vpliv vibracije na telo. Vsaka barva ima torej svojo vibracijo, s katero vpliva na nas. Fizikalni vpliv se približno pokriva z biološkim; na primer frekvenca zelene barve je za človeka zelo zdravilna, zato človek ob bolezni, še posebej ob boleznih duše išče naravo, kjer se umiri in sprosti.

 

Verjetno je vsakdo med nami vsak kdaj že bil fasciniran nad nadvse čudežnim aparatom, ki ga sestavljajo naše oči, vidni živec in možgani. Na kako zanimive načine cel univerzum komunicira z nami in mi z njim! In vsakdo se je že gotovo kdaj vprašal, zakaj imamo ljudje svojo najljubšo barvo, pa tudi, zakaj nam nekatere ne odgovarjajo. A prav vsaka najde nekoga, ki ga lahko osrečuje na tak ali drugačen način.

Viri slik