Nekoč me je prijateljica vprašala: ‘Le kaj bi ti, ki si oblikovalka in arhitektka, rekla na opremo hiše moje znanke? A veš, taka vintage je; moderen kič …’ Druga me je ob neki drugi priložnosti vprašala:’Kako naj opremim hišo, ki jo z možem gradiva? Meni je všeč tak bolj starinski stil kuhinje, pa vem, da ni preveč moderen. Kaj naj storim?’

Pri oblikovanju, tako grafičnem kot oblikovanju prostora, ne gre v prvi vrsti za všeč-ne všeč.

Na kratko povedano se oblikovanje še pred všečnostjo ukvarja

• z dobro funkcionalnostjo in uporabnostjo,
• s procesom dela, ki naj bi bil čim preprostejši glede na končne želje,
• z izrazom na globljem, simbolnem pomenu sporočila.

Šele ko je oblikovalec upošteval vse zgoraj našteto, pride na vrsto tudi všečnost, če si jo že ravno želimo. Ni namreč obvezna sestavina dobrega oblikovanja. Včasih namreč ravno s kontroverznostjo, ki je velikokrat povezana z ne-všečnostjo, dosežemo v oblikovanju močnejše sporočilo. Tu se po mojem mnenju oblikovanje najbolj približa umetnosti v drugih zvrsteh.

Primeri slabega, čeprav morda komu všečnega oblikovanja.

Ali se torej lahko zanašamo na svoj okus, ko nam je neko oblikovanje všeč ali ne? Seveda se lahko, ampak ne bomo nujno dosegli najboljšega rezultata. Dober oblikovalski rezultat dosežemo predvsem takrat, ko smo upoštevali v alinejah navedene aspekte; torej funkcijo, poenostavljen delovni proces in skladen simbolni pomen.

Naj ponazorim s človeku najbližjim oblikovanjem, tj. modnim. Lahko nam je nek stajling in model obleke še tako všeč, če se ne sklada z našo postavo ali barvno ne pristoji barvam naših las, kože in oči, je lahko vse skupaj groteskno. Torej nam mora biti obleka najprej dobro ukrojena, šele potem lahko gradimo kaj več; šele na koncu bomo oblikovali tudi pričesko, izbrali pravo šminko in modne dodatke.

Pred všečnostjo moramo imeti v mislih uporabnost, namenskost in izraznost oblikovanja.

Če zagovarjamo minimalizem, čistost misli in vizualnega prostora, nam bo bližje prav take vrste interier, če pa nam je všeč bogastvo izraza, baročnost misli, nam bo tudi bolj sedel na dušo in v oči bogateje opremljen prostor.

Enako je z oblikovanjem interiera ali kakšnega drugega izdelka. Najprej mora biti hiša ali stanovanje dobro tlorisno rešeno; da so vsi prehodi funkcionalni, da je dovolj svetlobe, da so v stanovanju vgrajeni kvalitetni in zdravju prijazni materiali ter da je zagotovljena udobnost na osnovnem nivoju. Pri tiskovini je pomembno, da ima kakovostno in lektorirano vsebino, da se dobro bere, da jasno izraža to, kar smo želeli sporočiti. Ko smo to dosegli, se lažje odločimo, kakšen stil bomo našemu prostoru ali drugemu izdelku nadeli.

Comic Sans je primer pisave, ki je marsikomu všeč, a je iz oblikovalskega stališča povsem neprimerna. Nikoli ne uporabljajte te pisave, če želite delovati profesionalno na katerem koli področju. V današnjih časih niti za stripe ni več primerna, saj je na voljo mnogo podobnih, a veliko bolje oblikovanih pisav.)

Na sliki je prikazana popolnoma neprimerna uporaba pisave v uradnem policijskem zapisniku o posilstvu, kjer je uporaba take pisave kot posmeh žrtvi.

Za konec naj se vrnem še na vprašanja mojih prijateljic iz začetka tega zapisa.

Kadar se sami znajdete pred dilemo oblikovanja, se zanesite nase; če vaša izbira odraža vaše vrednote, potem je izbira ok., pa naj bo drugim všeč ali ne. Če pa se boste za ta del obrnili po nasvet k oblikovalcu, vam bo, če je dober, pomagal najti dobra oblikovalska izhodišča za dokončanje projekta. Pomagal vam bo izbrati prave barve, skladne vizualne elemente  in celotnemu končnemu izdelku, pa naj bo to prostor, tiskovina ali nova vizualna podoba, dodati ravno pravšnjo zgodbo. In taka vam bo tudi všeč.

Na koncu še nasvet: nikoli ne uporabljajte pisave Comic Sans, če želite delovati profesionalno na kateremkoli področju.